ZADNJI DAN

Prišlo je do točke, ko se naše potovanje po Splitu konča.
Pridobili smo veliko novih izkušenj ter nadgradili naše znanje.
Na naši poti smo spoznali veliko ljudi. Radi bi se zahvalili Mladenu Župi (predstavnik podjetja Coca-Cola), vsem zaposlenim podjetja Cemex, kjer smo se seznanili s proizvodnjo cementa, Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, Inštitutu za rastline in ekoremediacijo, Inštitutu za javno zdravje, društvu SKD Triglav Split, Prirodoslovni šoli Split in ravnateljici šole ter še posebej koordinatorki Ani Nikolić in ge. Maji. Zahvalili bi se tudi našima profesorjema Matevžu Kramerju ter Alenki Sedlar Špehar, ki sta nam krajšala prosti čas. Zahvalila bi se tudi dijakom prirodoslovne šole Split, ki so nas sprejeli in se z nami udeležili raznih aktivnosti.

Spoznali smo celotni postopek proizvodnje Coca-Cole, pridobili smo veliko znanja iz različnih inštitutov, kot so vzorčenje vode, herbariranje alg, izdelava oljčnega olja ter izdelava eteričnega olja iz lovorja in smilje, izvedeli smo veliko stvari o Slovencih, ki živijo v Splitu, videli smo vso lepo naravo Hrvaške, kot so Naravni park slapovi Krke, Naravni park Paklenica in Omiš. 

Ogromna zahvala leti tudi organizaciji Erasmus+, katera nam je finančno omogočila to super izmenjavo znanj!!!

Hvala i BOG!

Nika Biščak, Anže Ogrič, Nika Koncilja, Maja Flis, Tina Pirc, Eva Barbara Kermavner <3

13. DAN

Na današnji dan smo se odpeljali v Omiš, lepo manjše mestece ob hrvaški obali. Tam smo se sprehodili po ulicah, kjer smo odkrili veliko zanimivih reči. Kasneje smo se odpeljali do bližnjih slapov, kjer smo po poti nabirali tudi šparglje, ki veljajo za tradicionalno mediteransko poslastico. Na poti smo si ogledali tudi star mlin, kjer so imeli tudi prazen golobnjak.

12. DAN

Dvanajsti in eden izmed bolj aktivnih dni, se je začel z zelo zgodnim vstajanjem. Okoli 7. ure smo se odpravili na ekskurzijo s Prirodoslovno školo Split. Pot do tja je trajala 1 uro in naš prvi postanek je bil v Šibeniku. Od tam smo se z majhno ladico odpravili na najnižje poseljen otok na svetu Krpanj, ki ima samo 200 prebivalcev. Na otoku smo si ogledali samostanski muzej, kjer smo izvedeli tudi veliko o spužvah in o njihovih morskih trofejah, ki jih NA SREČO ni veliko. 

Po ponovni vožnji z avtobusom smo se ustavili v Vodicah, kjer smo si ogledali mesto in se kasneje odpravili na ladjo. Da smo si pot skrajšali smo naredili manjši piknik. Ladja nas je popeljala vse do Prvić Luke, kjer smo si takoj po prihodu ogledali Memorialni center hrvaškega polihistorja, jezikoslovca, inženirja, izumitelja, škofa in diplomata Fausta Vrančića. V muzeju smo izvedeli veliko stvari. Meni najbolj zanimiva pa je bila, da je naredil prvi prototip jadralnega padala, kateri naj bi deloval. Po ogledu njegovega dokumentarca, smo se ponovno odpravili na ogled mesta. Sledilo je še malo prostega časa, katerega nas je večina porabila za igranje košarke.  

Ob 16:00 smo se odpravili nazaj na ladjo. Pot nas je ponovno nesla v Šibenik, kjer smo se malo sprehodili in odšli na sladoled. V dom smo prispeli okoli 20. ure. Zaradi dolgega dneva po večerji nismo bili aktivni.

11. DAN

DAN ZAAA... SEJEM ZNANOSTI !!

Sejem so organizirali učitelji, kot tudi dijaki Prirodoslovne šole Split, nekatere delavnice pa so vodili tudi učenci bližnjih osnovnih šol. Rdeča nit samega sejma je bila BARVA, zato je imela skoraj vsaka aktivnost oziroma vsaka stojnica oblikovan svoj poskus, ki se je navezoval na barvitost. Osnovnošolci so prikazovali npr. barve naravnih indikatorjev (rdeče zelje, lakmus, cvetovi hortenzije), medtem ko so gimnazijci in drugi dijaki šole Split izvajali bolj kompleksne vaje, ki so vsebovale stroko kemije in fizike. Na urejenih stojnicah smo naleteli na vaje kot so kromatografija, ki je nam že poznana, pa tudi dela, ki so zahtevala znanje programiranja (npr. laserji).
 

   




Sledil je...

 

OBISK  CENTRA ZA REGIONALNE AKTIVNOSTI PROGRAMA PRIORITETNIH AKCIJ
(PRIORITY ACTIONS PROGRAMME REGIONAL ACTIVITY CENTRE (PAP/RAC)

Pogovor je potekal z zaposleno zgoraj navedenega centra, katere namen je ohranjanje Sredozemskega morja ter obale. Govoril smo o globalnem segrevanju, ki je tema za pogovor v zadnjem času ter o programu po katerem se vodijo tudi v Splitu. Predavateljica nam je prikazala graf naraščanja CO2 po celinah ter o očitnih vzrokih. Navdušila jo je moč mladih in medijev, ki so v mesecu dni organizirali proteste za podnebno pravičnost po celem svetu v takem številu.


Na hrvaškem ni veliko strokovnjakov, ki bi se spoznali na sanacijo degradiranih območij, zato imajo naravovarstveniki tukaj prihodost  ;)

Zvečer je v Splitu potekal literarni večer z Zoranom Predinom, poznanim slovenskim piscem in glasbenikom, ki so ga organizirali ob izdaji njegovega dela Dno nima dna.

   

10.DAN

Danes se je naš dan začel na Naravoslovni šoli Split, kjer smo imeli laboratorijske vaje. Potrebovali smo halje, ker smo izvajali analizo trdote vode. Postopek je potekal tako, da smo odpipetirali 100 ml vode iz pipe in jo dodali v vzorec inikator metiloranž. V vzorec smo dodajali raztopino HCl in ga dodajali toliko časa dokler se vzorec ni spremenil v čebulno barvo. Vajo smo morali ponoviti trikrat in odčitati količino porabljene raztopine HCl in izračunati povprečno vrednost. 

Druga vaja je potekala tako da smo ponovno odpipetirali 100 ml vode in dodali eriokrom črni T. Sledečo raztopino smo titrirali dokler se vzorec ni obarval iz vijolčne v modro barvo. Ta postopek smo na enak način ponovili trikrat in z pomočjo druge formule izračunali trdoto vode. Ugotovili smo, da uporabljajo drugačne postopke izvajanja vaj kot pri nas, kar se nam je zdelo zelo zanimivo. 
 
Po laboratorijskih vajah so nas povabili k pouku fizike, kjer so nam povedali nekaj o meteorologiji in nasplošno o vremenskih pojavih na Hrvaškem. Pokazali so nam tudi nekaj poskusov, ki so jih sami naredili. Po fiziki smo se odpravili do inštituta za javno zdravstvo v Splitu. Tam so nam obrazložili kako vzorčijo slano vodo in nam pokazali točke vzorčenja in same tehnike, ki jih uporabljajo pri vzorčenju. Imeli smo tudi predavanje o alergnih rastlinah ter o cvetnem prahu, ki se ga alergene rastline spuščajo v ozračje. Pokazali so nam tudi nekatere mikroorganizme, ki jih najdemo v vodi (enerokoki, E. coli). 
 
Po vsem pridobljenem znanju smo imeli nekaj časa zase in se potem dobili z slovenskim kulturnim društvom Triglav Split. Tam so nam pokazali prostore, njihove izdelke (idrijska čipka, slikarska dela in njihovo glasilo) in nam povedali nekaj o njihovem društvu. Za konec smo se posladkali in poslovili. 
 
Za zaključek napornega dneva nas je profesorica zgodovine Ana Nikolić peljala na odličen kebab in tako se je naš zanimiv dan končal.

9. DAN

Današnji dan se je začel z obiskom botaničnega vrta. Predstavnik botaničnega vrta nam je povedal, da ga želijo spremeniti v vrt za mediteranske rastline, ki jih najdemo po svetu. Med sprehajanjem po vrtu so nam opisali marsikatero zanimivo rastlino. Po sprehodu po pa smo naredili krajši počitek, nato pa smo se lotili dela in presajali različne rastline. Najprej smo vegetativno presadili Rožmarin in Sivko, kasneje smo te rastline lahko tudi vzeli s seboj, poleg tega smo dobili tudi domače milo. Presadili smo tudi vrsto mediteranske rastline.

Kasneje smo se vrnili nazaj v dijaški dom, kjer smo se v popoldanskem času na bližnji fakulteti udeležili predavanja z naslovom Kaj daje snovi barvo. Po predavanju smo se malo odpočili, nato pa smo se učili za šolo, saj nas po užitku v tujini čaka naporen zaključek letnika.

8.DAN

Minil je 8. dan. Zjutraj smo zgodaj vstali in se s profesorico in dvema dijakinjama Naravoslovne šole Split, ob 8.30 odpravili na pot. Odšli smo na Inštitut za rastline in ekoremediacije Split. 

Takoj ob prihodu so nas pospremili v laboratorij, kjer smo se razdelili v tri skupine in si izdelali svoja eterična olja. Moja skupina, si je izdelala eterično olje iz Lovorja. Ob čakanju na dokončno izdelavo smo rešili učni list v angleškem jeziku. 

Na inštitutu imajo velik poudarek na oljkah. Ukvarjajo se predvsem z analizo na olivnem olju, ostale analize pa potekajo še na siru in vinu.

Kasneje smo se ponovno razdelili v skupine. Nekateri smo tehtali semena, drugi pa so merili debelino ter računalniško skenirali in izračunali površino listov oljke. Po končani "delavnici" so nas naučili kako cepiti paradižnike.

V dom smo prispeli okoli 14. ure in pojedli še kosilo. Zaradi deževnega dne, pa smo pozno popoldne ponovno preživeli za knjigami. Trenutno pa se pripravljamo na zaslužen "Movie night"!

7. DAN

Sedmi, in tudi najbolj deževen dan od vseh, smo začeli z zamujenim zajtrkom in časom polnim brezdelja, ki smo ga zapolnili z učenjem. Dežne kaplje so se sprehajale po ulicah Splita ter čistile nečistočo sveta.

Bog je 7. dan počival, naravovarstvenik pa je pobiral smeti.

Po prihodu spremljevalke profesorice Sedlar smo se odločili, da ji na hitro razkažemo Split. Odpravili smo se na krajši sprehod, kjer smo ji pokazali nekatere znamenitosti. 
Mokri in siti smo pricapljali nazaj v dijaški dom, kjer smo "produktivno" preživeli večer.

6.DAN

Danes smo si dan organizirali sami in smo se odpravili proti slapovom reke Krke. Slapovi Krke so narodni park, ki ima bogato naravno vrednost. Nahajajo se pred izlivom reke Krke v morje. Slapovi so velika turistična destinacija in za doseganje ustrezne zaščite narave se pobira vstopnina pri vstopu v park. Narodni park je eden od osmih narodnih parkov na Hrvaškem. Območje je zavarovano od leta 1985. Slapovi so nastali zaradi posebne sedimentne kamnine imenovane lehnjak. Najprej smo si ogledali Skradinski buk. Tam smo videli čudovite slapove, brzice, stare vodne mline in izvedeli veliko novega o varovanju narave na Hrvaškem. izvedeli smo tudi nekaj o hidroelektrarni Jaruga, da je druga najstarejša hidroelektrarna na svetu. 

Kasneje smo se odpravili do Roških slapov, kjer smo videli brzice, jamo in seveda Roški slap. Sprehajali smo se po pohodniških poteh in občudovali prelepo naravo, povzpeli smo se na vrh soteske, kjer smo imeli zelo lep razgled nad roško dolino. Želeli smo si ogledati tudi jamo (Oziđana pećina) ampak je bila takrat že zaprta. Nato smo se vse izmučeni odpravili proti kombiju in se odpravili v dijaški dom Split.

5.DAN

Današnji dan je bil zelo produktiven. Zjutraj smo se po zajtrku odpravili  Inštitut za oceanografijo in ribištvo, kjer smo imeli predavanje. Pogledali smo si eksperimentalne bazene, kjer raziskujejo različne vrste rib, rakov in hobotnic. Po ogledu bazenov smo šli do laboratorija, kjer so nas poučil o školjkah in o vplivih onesnažil na školjke. Po ogledu laboratorija namenjenega raziskovanju školjk smo si ogledali laboratorij za preučevanje planktona. Tam smo imeli krajše predavanje o ogroženi vrsti morske pozejdonke in invazivni vrsti alg, ki spodriva avtohtone vrste z svojo razraščenostjo. Po predavanju smo šli do morja, kjer smo nabirali različne vzorce alg, morske trave in morske solate. Ko smo nabrali vzorce smo se lotili izdelave herbarija morskih rastlin iz nabranih vzorcev. Sam način izdelave morskega herbarija je še posebej zanimiv, saj uporabljamo zanj trši papir in damo rastline na list v vodi, zato da se rastlina lepše razporedi po samem listu. Po delavnici izdelave morskega herbarija smo si si ogledali alge in morske polžke pod mikroskopom in pod lupo, kjer smo natančneje ogledali sestavo alg in razlike med avtohtonim in invazivnim morskim polžkom.

Po ogledu inštituta smo se hitro odpravili nazaj v dijaški dom, pojedli kosilo in šli v Naravoslovno šolo Split, kjer smo imeli predavanje pred profesorji in dijaki šole. Opisali smo jim našo šolo, katere programe imamo, projekte, tabore in jim povedali na splošno nekaj o Sloveniji. Hrvatom je bila naša predstavitev zelo všeč in so bili zelo radovedni o sistemu šolstva pri nas. V zahvalo smo dobili manjše darilce, ki nam ga je poklonila ravnateljica in dijaki šole. Darila smo bili zelo veseli. Dan smo zaključili z odlično večerjo (pečen krompir in dunajski zrezek) in družabnim večerom.

4.DAN

Dan je bil namenjen spoznavanju dijakov 4. letnika Prirodoslovne škole v Splitu ter nam podobnega programa. Predstavljen nam je bil tudi projekt GLOBE, v okviru katerega dijaki dnevno vzorčijo parametre (temperatura, pH vode in prsti, slanost , gostota in el. prevodnost morja, ...) in to smo počeli danes tudi mi. Pri šoli je postavljen merilec pritiska, merjenje parametrov vode pa smo opravili na obali, kamor smo se napotili vsi dijaki.
S pogovorom smo izvedeli, da dijaki omenjene šole terenske prakse nimajo, ampak jo opravljajo le v laboratoriju.

 V prostem času pa smo si, kljub vetrovnemu vremenu, ogledali plažo.

3. DAN

Današnji dan se je začel s pisanjem testa. Po (upamo) uspešno odpisanem testu smo se odpravili nazaj v podjetje Cemex, kjer smo dobili majhno darilo in zaščitno opremo, nato smo se odpravili v kamnolom, kjer smo si ogledali miniranje ter prvo stopnjo obdelave surovine - kalcijev karbonat, ki se skladišči v dveh kupih, prvi kup je namenjen za nadaljnjo predelavo, drugi kup pa se med tem nalaga, nato se kupa zamenjata.

Po ogledu smo se vrnili v dijaški dom, kjer smo pojedli kosilo, po krajšem odmoru pa smo obiskali še mesto Trogir, kjer smo se sprehodili po obali. 

Kasneje smo se v Splitu sprehodili do stadiona, kjer je potekala tekma med Nogometnim klubom Hajduk (Split) in med Nogometnim klubom Dinamo (Zagreb), nato smo se še malo sprehodili po mestu in se odpravili nazaj v dijaški dom.

2.DAN

2.DAN 

Dan se nam je začel z lepim jutrom, nasmejanim obrazom in spočitim telesom, vsaj smo vstali ob kar dosledni uri 8.30. Odhiteli smo na zajtrk in malo čez 9. obiskali Prirodoslovno školo Split (Naravoslovna šola Split), ki se nahaja v neposredni bližini dijaškega doma, kjer stanujemo. Tam smo obiskali šolski laboratorij, pokukali v zbornico in se malo sprehodili čez šolo.

Po ogledu smo se odpeljali do največje tovarne cementa na Hrvaškem Cemex poslovalnico Sv. Juraj. Takoj ob prihodu smo si nadeli zaščitne čelade, očala in seveda odsevne jopiče. Zaposleni so nas prijazno pospremili v poslovno sobo, kjer so nam povedali ogromno o zgodovini podjetja, potek, porazdelitev dela in o načinu poslovanja, katerega se držijo. Po veliki količini izvedenih podatkov, smo se odpravili do bolj zanimivega dela našega ogleda. Zaposleni so nam pokazali celotno proizvodnjo cementa, večji postanek pa smo naredili v kontrolni sobi in v laboratoriju, kjer vsako uro opazujejo dane vzorce cementa, da je proizvodnja kontrolirana.

Po ogledu Cemex-a smo odšli v dijaški dom na kosilo. Po kosilu je sledilo učenje in okoli 17:00 ure smo se odpravili na ogled Splita, katerega so nam pokazali dijaki Naravoslovne šole Split. Z veliko pomočjo Nike Koncilje, katera "mnogo dobro priča Hrvatski jezik" smo se super razumeli. Pokazali so nam glavne znamenitosti Splita in nas odpeljali na kavo in potem še na pozno kosilo. Kasneje je sledila še kepica sladoleda. Po dobri količini druženja smo odhiteli domov, da smo ujeli "policijsko" uro.

1.DAN

1. DAN

Dan smo začeli ob 6.30 na parkirišču BIC Ljubljana- Živilska šola, nakar smo se odpravili na pot do Splita.

Preveč znanja za naše male možgančke

Med potjo smo obiskali polnilnico Coca- Cole v Zagrebu, kjer se ukvarjajo z polnjenjem ter uvozom pijač (Coca- Cola, Sprite, Fanta, Burn, Monster, Smoothie, Schweppes, ...) v Slovenijo.
Najprej nas je predstavnik za varnost g. Mladen seznanil z varnostnim načrtom  ter nam predstavil delovanje podjetja, kjer smo izvedeli, da imajo v 28 državah po svetu polnilnice Coca- Cole in ta, ki smo jo obiskali v Zagrebu je 2. največja.
Izvor Cola-Cole izhaja iz Grčije, kjer je bila na začetku cena ene steklenice 0, 05 €, ki pa se je z razvojem podjetja ter povpraševanjem dvignila.

Franšiza v Zagrebu deluje pod okriljem centralnega sedeža Cola- Cole v Atlanti, dotična pa je dobila standarde ISO-14001, ISO- 9001, ISO- 2200, ter mnoge druge certifikate, ki dokazujejo kvaliteto njihove proizvodnje in delovanja v skladu z vsemi kriteriji kakovosti EU.

Pokazali so nam cel obrat pridelave Cola-Cola, od proizvodnje stekleničke pa do sirupa, ki daje napitku edinstven okus s skrivno sestavino. Pri proizvodnji 1 litra porabijo 1,5 litra vode, pri čemer se 1 liter porabi za polnjenje in 0,5 litra za izpiranje plastične embalaže. Slednja potuje skupaj z ostalo odpadno vodo v proizvodnji v čistilno napravo, v kateri aktivno blato (združba bakterij) izkorišča hranila, ter s tem čisti  vodo (cca. 10 ur). Ta se izteka v ribnik, v katerem so ribe, ki so pokazatelj kakovosti vode, pred izlitjem te v javno kanalizacijo.  Cel postopek je računalniško voden in nadzorovan.

Kasneje smo obiskali laboratorij (v zaščitnih haljah), kjer so nam pokazali analizo vzorcev pijače, ki jih izvajajo na vsake pol ure (pritisk v plastenki), v čistilnih napravah pa merijo fosfate, KPK, BPK5, nitrate, temperaturo. Končali smo s pogostitvijo v menzi.

Pot smo nadaljevali v Narodni park Paklenica, ki je priljubljena točka za plezalce in eden izmed 8. narodnih parkov na Hrvaškem.
Proti večeru smo prispeli v dijaški dom Split.