ZADNJI DAN

Prišlo je do točke, ko se naše potovanje po Splitu konča.
Pridobili smo veliko novih izkušenj ter nadgradili naše znanje.
Na naši poti smo spoznali veliko ljudi. Radi bi se zahvalili Mladenu Župi (predstavnik podjetja Coca-Cola), vsem zaposlenim podjetja Cemex, kjer smo se seznanili s proizvodnjo cementa, Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, Inštitutu za rastline in ekoremediacijo, Inštitutu za javno zdravje, društvu SKD Triglav Split, Prirodoslovni šoli Split in ravnateljici šole ter še posebej koordinatorki Ani Nikolić in ge. Maji. Zahvalili bi se tudi našima profesorjema Matevžu Kramerju ter Alenki Sedlar Špehar, ki sta nam krajšala prosti čas. Zahvalila bi se tudi dijakom prirodoslovne šole Split, ki so nas sprejeli in se z nami udeležili raznih aktivnosti.

Spoznali smo celotni postopek proizvodnje Coca-Cole, pridobili smo veliko znanja iz različnih inštitutov, kot so vzorčenje vode, herbariranje alg, izdelava oljčnega olja ter izdelava eteričnega olja iz lovorja in smilje, izvedeli smo veliko stvari o Slovencih, ki živijo v Splitu, videli smo vso lepo naravo Hrvaške, kot so Naravni park slapovi Krke, Naravni park Paklenica in Omiš. 

Ogromna zahvala leti tudi organizaciji Erasmus+, katera nam je finančno omogočila to super izmenjavo znanj!!!

Hvala i BOG!

Nika Biščak, Anže Ogrič, Nika Koncilja, Maja Flis, Tina Pirc, Eva Barbara Kermavner <3

13. DAN

Na današnji dan smo se odpeljali v Omiš, lepo manjše mestece ob hrvaški obali. Tam smo se sprehodili po ulicah, kjer smo odkrili veliko zanimivih reči. Kasneje smo se odpeljali do bližnjih slapov, kjer smo po poti nabirali tudi šparglje, ki veljajo za tradicionalno mediteransko poslastico. Na poti smo si ogledali tudi star mlin, kjer so imeli tudi prazen golobnjak.

12. DAN

Dvanajsti in eden izmed bolj aktivnih dni, se je začel z zelo zgodnim vstajanjem. Okoli 7. ure smo se odpravili na ekskurzijo s Prirodoslovno školo Split. Pot do tja je trajala 1 uro in naš prvi postanek je bil v Šibeniku. Od tam smo se z majhno ladico odpravili na najnižje poseljen otok na svetu Krpanj, ki ima samo 200 prebivalcev. Na otoku smo si ogledali samostanski muzej, kjer smo izvedeli tudi veliko o spužvah in o njihovih morskih trofejah, ki jih NA SREČO ni veliko. 

Po ponovni vožnji z avtobusom smo se ustavili v Vodicah, kjer smo si ogledali mesto in se kasneje odpravili na ladjo. Da smo si pot skrajšali smo naredili manjši piknik. Ladja nas je popeljala vse do Prvić Luke, kjer smo si takoj po prihodu ogledali Memorialni center hrvaškega polihistorja, jezikoslovca, inženirja, izumitelja, škofa in diplomata Fausta Vrančića. V muzeju smo izvedeli veliko stvari. Meni najbolj zanimiva pa je bila, da je naredil prvi prototip jadralnega padala, kateri naj bi deloval. Po ogledu njegovega dokumentarca, smo se ponovno odpravili na ogled mesta. Sledilo je še malo prostega časa, katerega nas je večina porabila za igranje košarke.  

Ob 16:00 smo se odpravili nazaj na ladjo. Pot nas je ponovno nesla v Šibenik, kjer smo se malo sprehodili in odšli na sladoled. V dom smo prispeli okoli 20. ure. Zaradi dolgega dneva po večerji nismo bili aktivni.

11. DAN

DAN ZAAA... SEJEM ZNANOSTI !!

Sejem so organizirali učitelji, kot tudi dijaki Prirodoslovne šole Split, nekatere delavnice pa so vodili tudi učenci bližnjih osnovnih šol. Rdeča nit samega sejma je bila BARVA, zato je imela skoraj vsaka aktivnost oziroma vsaka stojnica oblikovan svoj poskus, ki se je navezoval na barvitost. Osnovnošolci so prikazovali npr. barve naravnih indikatorjev (rdeče zelje, lakmus, cvetovi hortenzije), medtem ko so gimnazijci in drugi dijaki šole Split izvajali bolj kompleksne vaje, ki so vsebovale stroko kemije in fizike. Na urejenih stojnicah smo naleteli na vaje kot so kromatografija, ki je nam že poznana, pa tudi dela, ki so zahtevala znanje programiranja (npr. laserji).
 

   




Sledil je...

 

OBISK  CENTRA ZA REGIONALNE AKTIVNOSTI PROGRAMA PRIORITETNIH AKCIJ
(PRIORITY ACTIONS PROGRAMME REGIONAL ACTIVITY CENTRE (PAP/RAC)

Pogovor je potekal z zaposleno zgoraj navedenega centra, katere namen je ohranjanje Sredozemskega morja ter obale. Govoril smo o globalnem segrevanju, ki je tema za pogovor v zadnjem času ter o programu po katerem se vodijo tudi v Splitu. Predavateljica nam je prikazala graf naraščanja CO2 po celinah ter o očitnih vzrokih. Navdušila jo je moč mladih in medijev, ki so v mesecu dni organizirali proteste za podnebno pravičnost po celem svetu v takem številu.


Na hrvaškem ni veliko strokovnjakov, ki bi se spoznali na sanacijo degradiranih območij, zato imajo naravovarstveniki tukaj prihodost  ;)

Zvečer je v Splitu potekal literarni večer z Zoranom Predinom, poznanim slovenskim piscem in glasbenikom, ki so ga organizirali ob izdaji njegovega dela Dno nima dna.

   

10.DAN

Danes se je naš dan začel na Naravoslovni šoli Split, kjer smo imeli laboratorijske vaje. Potrebovali smo halje, ker smo izvajali analizo trdote vode. Postopek je potekal tako, da smo odpipetirali 100 ml vode iz pipe in jo dodali v vzorec inikator metiloranž. V vzorec smo dodajali raztopino HCl in ga dodajali toliko časa dokler se vzorec ni spremenil v čebulno barvo. Vajo smo morali ponoviti trikrat in odčitati količino porabljene raztopine HCl in izračunati povprečno vrednost. 

Druga vaja je potekala tako da smo ponovno odpipetirali 100 ml vode in dodali eriokrom črni T. Sledečo raztopino smo titrirali dokler se vzorec ni obarval iz vijolčne v modro barvo. Ta postopek smo na enak način ponovili trikrat in z pomočjo druge formule izračunali trdoto vode. Ugotovili smo, da uporabljajo drugačne postopke izvajanja vaj kot pri nas, kar se nam je zdelo zelo zanimivo. 
 
Po laboratorijskih vajah so nas povabili k pouku fizike, kjer so nam povedali nekaj o meteorologiji in nasplošno o vremenskih pojavih na Hrvaškem. Pokazali so nam tudi nekaj poskusov, ki so jih sami naredili. Po fiziki smo se odpravili do inštituta za javno zdravstvo v Splitu. Tam so nam obrazložili kako vzorčijo slano vodo in nam pokazali točke vzorčenja in same tehnike, ki jih uporabljajo pri vzorčenju. Imeli smo tudi predavanje o alergnih rastlinah ter o cvetnem prahu, ki se ga alergene rastline spuščajo v ozračje. Pokazali so nam tudi nekatere mikroorganizme, ki jih najdemo v vodi (enerokoki, E. coli). 
 
Po vsem pridobljenem znanju smo imeli nekaj časa zase in se potem dobili z slovenskim kulturnim društvom Triglav Split. Tam so nam pokazali prostore, njihove izdelke (idrijska čipka, slikarska dela in njihovo glasilo) in nam povedali nekaj o njihovem društvu. Za konec smo se posladkali in poslovili. 
 
Za zaključek napornega dneva nas je profesorica zgodovine Ana Nikolić peljala na odličen kebab in tako se je naš zanimiv dan končal.

9. DAN

Današnji dan se je začel z obiskom botaničnega vrta. Predstavnik botaničnega vrta nam je povedal, da ga želijo spremeniti v vrt za mediteranske rastline, ki jih najdemo po svetu. Med sprehajanjem po vrtu so nam opisali marsikatero zanimivo rastlino. Po sprehodu po pa smo naredili krajši počitek, nato pa smo se lotili dela in presajali različne rastline. Najprej smo vegetativno presadili Rožmarin in Sivko, kasneje smo te rastline lahko tudi vzeli s seboj, poleg tega smo dobili tudi domače milo. Presadili smo tudi vrsto mediteranske rastline.

Kasneje smo se vrnili nazaj v dijaški dom, kjer smo se v popoldanskem času na bližnji fakulteti udeležili predavanja z naslovom Kaj daje snovi barvo. Po predavanju smo se malo odpočili, nato pa smo se učili za šolo, saj nas po užitku v tujini čaka naporen zaključek letnika.

8.DAN

Minil je 8. dan. Zjutraj smo zgodaj vstali in se s profesorico in dvema dijakinjama Naravoslovne šole Split, ob 8.30 odpravili na pot. Odšli smo na Inštitut za rastline in ekoremediacije Split. 

Takoj ob prihodu so nas pospremili v laboratorij, kjer smo se razdelili v tri skupine in si izdelali svoja eterična olja. Moja skupina, si je izdelala eterično olje iz Lovorja. Ob čakanju na dokončno izdelavo smo rešili učni list v angleškem jeziku. 

Na inštitutu imajo velik poudarek na oljkah. Ukvarjajo se predvsem z analizo na olivnem olju, ostale analize pa potekajo še na siru in vinu.

Kasneje smo se ponovno razdelili v skupine. Nekateri smo tehtali semena, drugi pa so merili debelino ter računalniško skenirali in izračunali površino listov oljke. Po končani "delavnici" so nas naučili kako cepiti paradižnike.

V dom smo prispeli okoli 14. ure in pojedli še kosilo. Zaradi deževnega dne, pa smo pozno popoldne ponovno preživeli za knjigami. Trenutno pa se pripravljamo na zaslužen "Movie night"!